Velykŷj pardon

Treba s’a zadumaty, de kinčiť novynar’ska robota i začinať politika.

Venecijska komisija, kotra v ostatnich mis’ac’ach analizovala ukrajiňskŷj menšŷnovŷj zakon, jakŷj bŷv jednov iz požadavok Evropskoj uniji, žebŷ Kyjiv mih prodovžovaty v prystupovŷch jidnaňach jak kandidaťska krajina, publikovala svoji rezultatŷ. Ne suť pozitivnŷ.

Komisija kritikuje principialnŷ dila, jakŷma suť jazŷkovŷ prava, rivnopravnosť menšŷnovŷch jazŷkiv, prypadno pravo na osvitu v materyňskim jazŷku, kotrŷj je menšŷnovŷj. Kritika s’a tak ne koncentrovala lem na tot jeden zakon, ale i na dalšŷ legislativnŷ normŷ pryjatŷ Kyjevom, kotrŷ zas’ahujuť do prav narodnostnŷch menšŷn na Ukrajini.

Tu treba jasno pozitivno ocinyty, že Venecijska komisija ne smotryla na Ukrajinu jak žertvu vojnŷ, ale objektivno zanalizovala stan narodnostnoj politikŷ. A našla toto, što zainteresovnŷ vyďať už davno.

To, že to ne suť žadnŷ žartŷ, v Kyjevi dobri znajuť. Bez vŷrišiňa problem narodnostnŷch menšŷn ne mož prodovžovaty na puty do Evropskoj uniji, i kebŷ reštu požadavok Brusela Kyjiv napovnyv na 120 procent.

V požadavkach, kotrŷ bŷly danŷ Ukrajini,, ne suť pro Brusel „osnovnišŷ“ i „menše osnovnŷ“. Treba vŷpovnyty všŷtkŷ. Potverdžiňom faktu, že v stolyci Ukrajinŷ usvidomľujuť sobi totu realnosť, je i to, že takoj pryšla ochota ne zaprovadžaty od septembra zminu sistemŷ osvitŷ, kotra maje lem jeden ciľ: znyčity narodnostne školstvo.

Keď na to zvertaly okremo uvahu Maďarŷ abo Rumunŷ, že zakon o osviti je protynarodnostnŷj, v Kyjevi ne čuly. Po publikovaňu rezultativ Venecijskoj komisiji doraz stalo s’a čudo. Odložŷly praktikovaňa zakona, i zdobŷv s’a dalšŷj čas na jidnaňa.

Nespodivaňom any tak ne je to, že Venecijska komisija dala takŷ rezultatŷ svojoj analizŷ, jakŷ dala. Pokľa bŷ ku takŷm rezultatam ne dišla, pak bŷ s’a každŷj, chto znaje narachovaty do pjať, musyv zvidaty, ci komisija išči napovňuje svoju funkciju, abo tak samo stala lem okrasnŷm organom Radŷ Evropŷ, kotrŷj je do nyčoho potribnŷj.

Nespodivaňa zrobyv chtos’ inšŷj. Konkretno mediji. Mediji, kotrŷ denno informujuť o Ukrajini z pryčinŷ vojnŷ. Kotrŷ denno pyšuť o evropskij budučnosty Ukrajinŷ, o budučnosty v Severoatlantičnij alianciji, o rajskij zahorodi, kotra Ukrajinu čekať takoj, jak s’a zbude okupanta na svojij zemli.

Mediji, kotrŷ denno znajuť najty prostor na informaciji o vojnov traplenij krajini, ne našly any abzac prostoru, žebŷ informovaly o tim, že Ukrajina može dašto robyty i zli. Perešov jem slovac’kŷ mediji, čes’kŷ mediji, poľskŷ mediji, perešov jem i dakotrŷ anglojazŷčnŷ velykŷ mediji, ale jakosť tycho.

Mediji, kotrŷ vŷrišŷly odpustyty všŷtko Ukrajini, i movčaty o potyskovaňu narodnostnŷch prav Kyjevom, suť na najlipšij puty stratyty legitimnosť novynar’skoj robotŷ.

Prytim tu jednoznačno platyť dvojakŷj meter. Predstavte sobi buďkotru inšu krajinu, kotra bŷ distala kritiku od Radŷ Evropŷ abo dajakoho organu Radŷ Evropŷ, i samŷ znate, že mediji bŷ toho bŷly povnŷ.

Ukrajina je vŷňatok. Totŷ samŷ mediji, kotrŷ bŷ v inšim prypadi pysaly o porušovaňu ľuďskŷch, narodnostnŷch prav, o porušovaňu evropskŷch cinnostej, i bŷly bŷ pravednŷ, jakos’ sťahnuť chvist, keď bŷ toto same, a opravdano, maly napysaty o Ukrajini.

Ne znam, na osnovi čoho, čom, zašto bŷ mala distavaty Ukrajina, kotra choče bŷty „evropska“, opravdaňa, choc’ lem tŷm, že movčite, za svoji nepravylnŷ dila. No realnosťov je, že mnohŷ evropskŷ mediji samŷ vŷrišŷly daty Kyjevu velykŷj pardon na mnohŷ dila, kotrŷ bŷ nykomu ne tolerovaly.

І tu pak prychodyme lem ku jednomu. Treba s’a zadumaty, de kinčiť novynar’ska robota i začinať politika. Mediji, kotrŷ vŷrišŷly odpustyty všŷtko Ukrajini, i movčaty o potyskovaňu narodnostnŷch prav Kyjevom, suť na najlipšij puty stratyty legitimnosť novynar’skoj robotŷ, i zdobŷtŷ jasnu definiciju političnŷch aparatčikiv i političnŷch aktivistiv.

Maju dosta mic’ne čuťa, že v Evropi s’a štoraz vece novynar’ska robota pryblyžuje komunističnij školi, v kotrij ne je osnovnŷm pysaty objektivno, ale pysaty, što treba. Velykŷj pardon, kotrŷj teper’ daly, je jednŷm z prykladiv.

Staťa bŷla napysana jak komentar’ „Vstupne do kontroly“ lemkivskoho radija lem.fm.

Petro Medviď 

žridlo: 
https://www.lem.fm/velikyj-pardon/?fbclid=IwAR0zgFuz-4wkcCX0eHyffGEhx06wxWAn5fnokDo8akXOrn4qxlIlMXd78y4